Senilna demenca: kaj je to, simptomi in zdravljenje

Vsebina

• Kakšni simptomi
• Možni vzroki
• 1. Alzheimerjeva bolezen
• 2. Demenca z žilnim poreklom
• 3. Demenca, ki jo povzročajo zdravila
• 4. Drugi vzroki
• Kakšna je diagnoza
• Kako poteka zdravljenje

Za senilno demenco je značilna postopna in nepopravljiva izguba intelektualnih funkcij, kot so spremenjeni spomin, sklepanje in jezik ter izguba sposobnosti izvajanja gibov in prepoznavanja ali prepoznavanja predmetov.

Senilna demenca se pogosteje pojavlja v starosti 65 let in je glavni vzrok invalidnosti pri starejših. Izguba spomina pomeni, da se človek ne more orientirati v času in prostoru, se zlahka izgubi in ima težave s prepoznavanjem najbližjih, tako da vedno manj razume, kaj se dogaja okoli njega.

Kakšni simptomi

Obstaja več simptomov senilne demence, ki so odvisni od vzroka bolezni in se lahko pojavijo celo leta. Najpogostejši simptomi so naslednji:

• Izguba spomina, zmedenost in dezorientacija;
• Težave pri razumevanju pisne ali ustne komunikacije;
• Težave pri odločanju;
• Težave pri prepoznavanju družine in prijateljev;
• Pozabijo običajna dejstva, na primer dan, ko so;
• Sprememba osebnosti in kritičnega občutka;
• Tresenje in hoja ponoči;
• Pomanjkanje apetita, izguba teže, urinska in fekalna inkontinenca;
• Izguba orientacije v znanih okoljih;
• Gibanja in ponavljajoči se govor;
• Težave pri vožnji, samo nakupovanje, kuhanje in osebna nega;

Vsi ti simptomi vodijo osebo do progresivne odvisnosti in lahko pri nekaterih ljudeh povzročijo depresijo, tesnobo, nespečnost, razdražljivost, nezaupanje, blodnje in halucinacije.

Možni vzroki

Vzroki, ki lahko vodijo v razvoj senilne demence, so:

1. Alzheimerjeva bolezen

Alzheimerjeva bolezen je bolezen, pri kateri pride do postopne degeneracije možganskih nevronov in poslabšanja njegovih kognitivnih funkcij, kot so spomin, pozornost, jezik, usmerjenost, zaznavanje, sklepanje in razmišljanje. Poznajte opozorilne znake za to bolezen.

Vzroki še niso znani, vendar študije kažejo na dedni dejavnik, še posebej, če se začne v srednjih letih.

2. Demenca z žilnim poreklom

Ima hitrejši začetek, povezan je z več možganskimi infarkti, ki jih običajno spremljajo visok krvni tlak in kapi. Možganska okvara je najbolj očitna pri kompleksni pozornosti, na primer pri hitrosti obdelave in frontalnih izvršilnih funkcijah, kot sta gibanje in čustveni odziv. Ugotovite, kaj povzroča možgansko kap in kako se ji izogniti.

3. Demenca, ki jo povzročajo zdravila

Obstajajo zdravila, ki ob rednem jemanju lahko povečajo tveganje za razvoj demence. Nekateri primeri zdravil, ki lahko povečajo to tveganje, če jih jemljemo prepogosto, so antihistaminiki, uspavalne tablete, antidepresivi, zdravila, ki se uporabljajo pri težavah s srcem ali prebavili in mišični relaksanti.

4. Drugi vzroki

Obstajajo še druge bolezni, ki lahko privedejo do razvoja senilne demence, kot so demenca z Lewyjevimi telesi, Korsakoffov sindrom, Creutzfeldt-Jakobova bolezen, Pick-ova bolezen, Parkinsonova bolezen in možganski tumorji.

Oglejte si več podrobnosti o Lewyjevi demenci telesa, ki je eden najpogostejših vzrokov.

Kakšna je diagnoza

Diagnoza senilne bolezni se običajno postavi s popolno krvno sliko, preiskavami delovanja ledvic, jeter in ščitnice, serumskimi koncentracijami vitamina B12 in folne kisline, serologijo za sifilis, glukozo na tešče, računalniško tomografijo lobanje ali slikanjem z magnetno resonanco.

Zdravnik mora opraviti tudi celotno anamnezo, teste za oceno spomina in duševnega stanja, oceno stopnje pozornosti in zbranosti ter sposobnosti reševanja problemov in stopnjo komunikacije.

Diagnoza senilne demence se postavi z izključitvijo drugih bolezni, ki imajo podobne simptome.

Kako poteka zdravljenje

Zdravljenje senilne demence v zgodnji fazi vključuje zdravila, kot so zaviralci acetilholinesteraze, antidepresivi, stabilizatorji razpoloženja ali nevroleptiki, zdravljenja s fizioterapijo in delovno terapijo ter ustrezna navodila za družino in negovalce.

Trenutno je najprimernejša možnost, da bolnika s senilno demenco zadržujemo v ugodnem in znanem okolju, ga aktiviramo in čim bolj sodelujemo pri dnevnih in komunikacijskih aktivnostih, da bi ohranili posameznikove sposobnosti.