Učinki stresa na vaše telo

Vsebina

• Centralni živčni in endokrini sistem
• Dihala in kardiovaskularni sistem
• Prebavni sistem
• Mišični sistem
• Spolnost in reproduktivni sistem
• Imunski sistem
• Rastline kot zdravilo: DIY grenčice za stres

Sedite v prometu, zamujate na pomemben sestanek in opazujete, kako odtekajo minute. Vaš hipotalamus, majhen nadzorni stolp v možganih, se odloči poslati ukaz: Pošljite stresne hormone! Ti hormoni stresa so enaki tistim, ki sprožijo odziv telesa "boj ali beg". Srce vam zaigra, dih se pospeši in mišice so pripravljene na akcijo. Ta odziv je bil zasnovan za zaščito vašega telesa v nujnih primerih s pripravo na hiter odziv. Ko pa stresni odziv nenehno strelja iz dneva v dan, lahko to resno ogrozi vaše zdravje.

Stres je naravna fizična in duševna reakcija na življenjske izkušnje. Vsakdo občasno izrazi stres. Stres lahko povzroči vse od vsakdanjih obveznosti, kot so služba in družina, do resnih življenjskih dogodkov, kot so nova diagnoza, vojna ali smrt ljubljene osebe. V neposrednih, kratkoročnih situacijah je stres lahko koristen za vaše zdravje. Pomaga vam lahko pri obvladovanju potencialno resnih situacij. Vaše telo se na stres odzove s sproščanjem hormonov, ki povečajo srce in hitrost dihanja ter pripravijo vaše mišice na odziv.

Če pa vaš odziv na stres ne preneha streljati in ti nivoji stresa ostanejo povišani veliko dlje, kot je potrebno za preživetje, lahko to vpliva na vaše zdravje. Kronični stres lahko povzroči različne simptome in vpliva na vaše splošno počutje. Simptomi kroničnega stresa vključujejo:

• razdražljivost
• anksioznost
• depresija
• glavoboli
• nespečnost

Centralni živčni in endokrini sistem

Vaš centralni živčni sistem (CNS) je odgovoren za vaš odziv "boj ali beg". V vaših možganih se hipotalamus zažene, da se vaše nadledvične žleze sprostijo stresni hormoni adrenalin in kortizol. Ti hormoni okrepijo srčni utrip in pošljejo kri na področja, ki jih v nujnih primerih najbolj potrebujejo, na primer mišice, srce in drugi pomembni organi.

Ko zaznani strah izgine, naj hipotalamus vsem sistemom reče, naj se vrnejo v normalno stanje. Če se CNS ne bo normaliziral ali če stresor ne bo izginil, se bo odziv nadaljeval.

Kronični stres je dejavnik tudi pri vedenjih, kot so prenajedanje ali premalo prehranjevanja, zloraba alkohola ali mamil in socialni umik.

Dihala in kardiovaskularni sistem

Stresni hormoni vplivajo na vaš dihalni in kardiovaskularni sistem. Med stresnim odzivom hitreje dihate, da bi v telo hitro razdelili kri, bogato s kisikom. Če že imate težave z dihanjem, kot sta astma ali emfizem, lahko stres še težje diha.

Pod stresom tudi vaše srce črpa hitreje. Stresni hormoni povzročijo, da se krvne žile zožijo in preusmerijo več kisika v mišice, tako da boste imeli več moči za ukrepanje. A to tudi zviša krvni tlak.

Zaradi pogostega ali kroničnega stresa bo vaše srce predolgo delalo predolgo. Ko se krvni tlak zviša, se poveča tudi tveganje za kap ali srčni napad.

Prebavni sistem

V stresu vaša jetra proizvajajo dodaten krvni sladkor (glukozo), ki vam daje zagon energije. Če ste pod kroničnim stresom, vaše telo morda ne bo moglo nadaljevati s tem dodatnim skokom glukoze. Kronični stres lahko poveča tveganje za razvoj diabetesa tipa 2.

Naglica hormonov, hitro dihanje in povečan srčni utrip lahko razblinijo tudi vaš prebavni sistem. Zaradi povečanja želodčne kisline je verjetneje, da boste imeli zgago ali refluks kisline. Stres ne povzroča razjed (bakterija, imenovana H. pylori, pogosto), lahko pa poveča tveganje zanje in povzroči, da obstoječe razjede delujejo.

Stres lahko vpliva tudi na način prehranjevanja hrane po telesu, kar vodi do driske ali zaprtja. Lahko se pojavijo tudi slabost, bruhanje ali bolečina v želodcu.

Mišični sistem

Vaše mišice se napnejo, da se zaščitite pred poškodbami, ko ste pod stresom. Ko se sprostite, se ponavadi spet sprostijo, če pa ste ves čas pod stresom, vaše mišice morda ne bodo imele možnosti, da se sprostijo. Tesne mišice povzročajo glavobol, bolečine v hrbtu in ramenih ter bolečine v telesu. Sčasoma lahko to sproži nezdrav cikel, ko prenehate z vadbo in se za lajšanje obrnete na zdravila proti bolečinam.

Spolnost in reproduktivni sistem

Stres je izčrpavajoč za telo in duha. Nenavadno je, če izgubite željo, ko ste v nenehnem stresu. Čeprav lahko kratkoročni stres moškim povzroči večjo tvorbo moškega hormona testosterona, ta učinek ne traja.

Če se stres nadaljuje dlje časa, lahko raven testosterona pri moškem začne padati. To lahko moti proizvodnjo sperme in povzroči erektilno disfunkcijo ali impotenco. Kronični stres lahko poveča tudi tveganje za okužbo moških reproduktivnih organov, kot so prostata in testisi.

Pri ženskah stres lahko vpliva na menstrualni ciklus. Lahko povzroči neredna, težja ali bolj boleča obdobja. Kronični stres lahko poveča tudi fizične simptome menopavze.

Kateri so vzroki za zaviranje spolne želje? »

Imunski sistem

Stres spodbuja imunski sistem, kar je lahko plus za takojšnje situacije. Ta stimulacija vam lahko pomaga, da se izognete okužbam in zacelite rane. Toda sčasoma bodo stresni hormoni oslabili vaš imunski sistem in zmanjšali odziv vašega telesa na tuje napadalce. Ljudje pod kroničnim stresom so bolj dovzetni za virusne bolezni, kot sta gripa in prehlad, pa tudi za druge okužbe. Stres lahko tudi podaljša čas, ki je potreben za okrevanje po bolezni ali poškodbi.

Nadaljujte z branjem: Naučite se nasvetov za obvladovanje stresa »

Rastline kot zdravilo: DIY grenčice za stres