Ne-Hodgkinov limfom: kaj je to, simptomi in zdravljenje

Vsebina

• Simptomi ne-Hodgkinovega limfoma
• Kako se postavi diagnoza
• Zdravljenje ne-Hodgkinovega limfoma
• Napoved v primeru ne-Hodgkinovega limfoma

Ne-Hodgkinov limfom je vrsta raka, ki prizadene bezgavke, spodbuja njihovo povečanje in prizadene predvsem obrambne celice tipa B. Simptomi bolezni se pojavijo, ko imunski sistem postane ogrožen, s pojavom simptomov, kot je nočno znojenje, na primer zvišana telesna temperatura in srbenje kože, lahko pa obstajajo tudi drugi simptomi, odvisno od tega, kje se rak razvija.

Pomembno je, da to vrsto limfoma prepoznamo v zgodnjih fazah, saj je mogoče preprečiti širjenje tumorja in tako imeti večje možnosti za ozdravitev. Zdravljenje mora voditi onkolog, kar lahko storimo z radioterapijo, kemoterapijo ali uporabo monoklonskih zdravil.

Simptomi ne-Hodgkinovega limfoma

V večini primerov limfom ne povzroča nobenih simptomov, prepoznajo ga le v naprednejših fazah zaradi sprememb v kostnem mozgu, ki neposredno vplivajo na proizvodnjo zdravih krvnih celic. Poleg tega se lahko simptomi ne-Hodgkinovega limfoma razlikujejo glede na to, kje v telesu se razvije. Tako so na splošno glavni simptomi, povezani z ne-Hodgkinovim limfomom, naslednji:

Povečane bezgavke, znane tudi kot jezične, predvsem v vratu, za ušesi, pazduhami in dimljah;

• Anemija;
• Prekomerna utrujenost;
• Vročina;
• Pomanjkanje energije za izvajanje vsakodnevnih dejavnosti;
• Nočni znoj;
• Slabost in bruhanje;
• Srbenje kože;
• Otekanje v obrazu ali telesu;
• Izguba teže brez očitnega vzroka;
• Enostavna krvavitev;
• Videz modric na telesu;
• Napihnjenost in nelagodje v trebuhu;
• Občutek polnega želodca po zaužitju malo hrane.

Pomembno je, da se oseba takoj, ko opazi pojav mravljinčenja, posvetuje s splošnim zdravnikom, še posebej, če ga spremljajo drugi simptomi, saj je mogoče opraviti teste, ki lahko potrdijo diagnozo in tako začnejo najprimernejše zdravljenja, ki spodbuja kakovost življenja.

Kako se postavi diagnoza

Diagnozo ne-Hodgkinovega limfoma mora sprva postaviti splošni zdravnik, nato pa onkolog z oceno simptomov, ki jih je predstavila oseba, in z anamnezo osebe. Poleg tega je za potrditev diagnoze priporočljivo opraviti tudi krvne preiskave, biopsije, slikovne teste, kot so tomografija, presejalni pregledi za spolno prenosljive okužbe, kot sta HIV in hepatitis B, ter mielogram.

Ti testi služijo za potrditev obstoja bolezni in za ugotavljanje vrste tumorja in njegove stopnje, kar je bistvenega pomena za izbiro zdravljenja.

Zdravljenje ne-Hodgkinovega limfoma

Zdravljenje ne-Hodgkinovega limfoma je treba izvajati v skladu z navodili onkologa in se razlikuje glede na vrsto in stopnjo limfoma, operacijo in uporabo zdravil, ki zmanjšujejo širjenje tumorjev, spodbujajo proizvodnjo krvnih celic in izboljšujejo kakovost življenja osebe.

Tako zdravljenje te vrste limfoma poteka s kombinacijo kemoterapije, radioterapije in imunoterapije, pri kateri je uporaba zdravil, katerih cilj je ustaviti širjenje rakavih celic, spodbujati izločanje tumorja in povečati proizvodnjo obrambne celice organizma.

Kemoterapije trajajo v povprečju 4 ure, v katerih oseba prejme peroralna zdravila in zdravila za injiciranje, kadar pa je ne-Hodgkinov limfom hujši, je to lahko povezano tudi z radioterapijo na mestu limfoma, da se spodbudi odstranjevanje tumorja. Kemoterapija in radioterapija lahko povzročijo neželene učinke, kot so slabost in izpadanje las.

Poleg zdravljenja, ki ga prikaže onkolog, je pomembno, da oseba vzdržuje zdrav življenjski slog, redno izvaja telesno aktivnost in zdravo in uravnoteženo prehrano, ki jo mora voditi nutricionist.

Napoved v primeru ne-Hodgkinovega limfoma

Napoved v primeru ne-Hodgkinovega limfoma je zelo individualizirana, saj je odvisna od več dejavnikov, kot so vrsta tumorja, ki ga ima posameznik, njegova stopnja, splošno zdravstveno stanje posameznika, vrsta opravljenega zdravljenja in kdaj se je začelo.

Stopnja preživetja te vrste tumorja je visoka, vendar se razlikuje glede na:

• Starost: starejša kot je oseba, večje so možnosti, da ne bo ozdravljena;
• Volumen tumorja: če je več kot 10 cm, manj možnosti za ozdravitev.

Tako se ljudje, starejši od 60 let, ki imajo tumorje nad 10 cm, manj verjetno pozdravijo in lahko umrejo v približno 5 letih.