Kaj je bronhoplevralna fistula in kako se zdravi
Vsebina
Bronhoplevralna fistula ustreza nenormalni komunikaciji med bronhiji in pleuro, ki je dvojna membrana, ki prekriva pljuča, kar povzroči neustrezen prehod zraka in je pogostejši po operaciji pljuč. Bronhoplevralno fistulo se običajno prepozna po znakih in simptomih, ki jih predstavi oseba, in slikovnih testih, kot sta radiografija prsnega koša in bronhoskopija.
Ta položaj je redek in resen, zlasti kadar se pojavi pri otrocih, in ga je treba hitro rešiti, da ne bi ogrozili človekovega življenja. Zato je pomembno, da se po operaciji pljuč ali kadar ima oseba kakršno koli okvaro dihal, opravijo nadaljnji pregledi, da se preverijo morebitne spremembe in se po potrebi začne zdravljenje.
Vzroki za bronhoplevralno fistulo
Bronhoplevralna fistula je bolj povezana s pljučno operacijo, zlasti z lobektomijo, pri kateri se odstrani pljučni reženj, in s pnevmonektomijo, pri kateri se odstrani ena stran pljuč. Poleg tega je običajno, da se bronhoplevralna fistula pojavi kot posledica nekrotizirajoče okužbe, pri kateri zaradi prisotnosti mikroorganizma, odgovornega za okužbo, pride do odmiranja tkiva. Drugi možni vzroki za bronhoplevralno fistulo so:
- Pljučnica, fistula se šteje za zaplet bolezni, zlasti če jo povzročajo glive ali bakterije iz rodu Streptokoki;
- Pljučni rak;
- Po kemoterapiji ali radioterapiji;
- Zaplet pljučne biopsije;
- Kronično kajenje;
- Kronična obstruktivna pljučna bolezen;
- Mehansko prezračevanje.
Pomembno je, da se ugotovi vzrok bronhoplevralne fistule, da se začne ustrezno zdravljenje in se izognejo zapletom, kot so težave v dihalnem procesu, neustrezna širitev pljuč, težave pri vzdrževanju prezračevanja v pljučnih alveolah in smrt.
Kako prepoznati
Diagnozo bronhoplevralne fistule postavi splošni zdravnik ali pulmolog s slikovnimi pregledi, kot je radiografija prsnega koša, pri kateri je mogoče opaziti atelektazo, kar pomeni, da v določen predel pljuč ni zračnega prehoda, propad ali pljučni odmik. Poleg radiografije mora zdravnik opraviti še bronhoskopijo, pri kateri skozi nos vnesemo majhno cevko, da lahko opazujemo strukture dihalnega sistema ter natančno določimo lokacijo fistule in njeno velikost.
Poleg tega mora zdravnik oceniti znake in simptome, ki jih oseba predstavi, kot so izkašljevanje krvi ali sluzi, težave z dihanjem in zvišana telesna temperatura, ki jih pogosteje opazimo po operacijah pljuč, katerih simptomi se pojavijo približno 2 tedna po posegu.
Zato je pomembno, da po operaciji dihal človeka zdravnik redno spremlja, da se izogne nastanku fistul in njihovim zapletom.
Kako poteka zdravljenje
Zdravljenje bronhoplevralne fistule se razlikuje glede na vzrok, zdravstveno anamnezo osebe in predstavljene znake in simptome. V večini primerov zdravljenje obsega operacijo za razrešitev fistule, vendar je možno, da se čez nekaj časa fistula ponovno pojavi. Operacija je običajno priporočljiva v primerih, ko konzervativna terapija nima želenega učinka, kadar obstajajo znaki, ki kažejo na sepso, ali kadar pušča zrak.
Konzervativna terapija je sestavljena iz drenaže plevralne tekočine, mehanskega prezračevanja, prehranske podpore in uporabe antibiotikov, ta terapevtski pristop pa je pogostejši, ko se bronhoplevralna fistula pojavi kot posledica okužb. Vendar pa lahko drenaža plevralne tekočine spodbudi tudi nastanek novih fistul. Zato zdravljenje v tej situaciji velja za izziv medicine in ne glede na priporočeno zdravljenje je treba osebo redno spremljati, da se oceni terapevtski uspeh in potreba po novih posegih.
Preučen nov terapevtski pristop je namestitev mezenhimskih izvornih celic v bronhoplevralno fistulo, ki so celice, ki lahko regenerirajo tkiva in zato lahko spodbudijo zaprtje fistule. Vendar še ni znano, kako te celice delujejo pri razrešitvi fistule in ali bi imele enak učinek na vse. Zato so potrebne nadaljnje študije, da se dokaže učinek te vrste zdravljenja na bronhoplevralne fistule.