Kaj je periferna polinevropatija in kako jo zdraviti
Vsebina
Periferna polinevropatija nastane, ko pride do hudih poškodb različnih perifernih živcev, ki prenašajo informacije iz možganov in hrbtenjače v preostali del telesa, kar povzroča simptome, kot so šibkost, mravljinčenje in vztrajna bolečina.
Čeprav ta bolezen najpogosteje prizadene stopala in roke, lahko prizadene celo telo in se običajno zgodi kot zaplet diabetesa, izpostavljenost strupenim snovem ali okužbam.
V večini primerov se simptomi izboljšajo z zdravljenjem bolezni, ki povzroča poškodbo živca, v drugih primerih pa bo morda treba stalno vzdrževati uporabo zdravil za nadzor simptomov in izboljšanje kakovosti življenja.
Glavni simptomi
Simptomi periferne polinevropatije se razlikujejo glede na prizadeta mesta, najpogostejši pa so:
- Boleča bolečina ali vztrajno pekoč občutek;
- Nenehno mravljinčenje, ki se intenzivira;
- Težave pri premikanju rok in nog;
- Pogosti padci;
- Preobčutljivost v rokah ali nogah.
Ko bolezen napreduje, so lahko prizadeti tudi drugi pomembnejši živci, na primer dihanje ali mehur, kar ima za posledico druge simptome, na primer težave z dihanjem ali držanjem lupine.
Ti simptomi se lahko pojavijo in razvijejo v nekaj mesecih ali letih in zato pogosto ostanejo neopaženi, dokler se ne pojavijo resnejše težave.
Kaj povzroča polinevropatijo
Polinevropatijo običajno povzročijo progresivne poškodbe živcev, ki so posledica presnovnih bolezni, kot je diabetes, ali avtoimunskih bolezni, kot so lupus, revmatoidni artritis ali Sjogrenov sindrom. Vendar pa lahko okužbe, izpostavljenost strupenim snovem in celo močni trki povzročijo težave z živci in povzročijo polinevropatijo.
V bolj redkih primerih se lahko polinevropatija pojavi celo brez očitnega vzroka in je tam znana kot idiopatska periferna polinevropatija.
Kako poteka zdravljenje
Ko se polinevropatija pojavi kot zaplet druge bolezni, je treba zdravljenje začeti z obvladovanjem te bolezni. Tako je na primer pri diabetesu pomembno biti previden s hrano ali začeti uporabljati inzulin, saj če je vzrok avtoimunska bolezen, je priporočljivo začeti uporabljati zdravila, ki zmanjšujejo imunski sistem. sistem.
Če se simptomi pojavijo brez očitnega vzroka ali zaradi druge težave, ki je ni mogoče zdraviti, lahko zdravnik predpiše nekatera zdravila za lajšanje simptomov, na primer:
- Protivnetna sredstva: kot Ibuprofen ali Nimesulid;
- Antidepresivi: kot so amitriptilin, duloksetin ali verflaksacin;
- Antikonvulzivi: kot Gabapentina, Pregabalina ali Topiramato.
V najhujših primerih pa bo morda treba uporabiti tudi zdravila, pridobljena iz opioidov, kot sta tramadol ali morfij, ki delujejo močneje, vendar se zaradi zasvojenosti uporabljajo le v primerih, ko ni bolečino je mogoče nadzirati z drugimi zdravili.
Poleg tega se lahko priporoča tudi dopolnilno zdravljenje z akupunkturo ali fitoterapijo, na primer za zmanjšanje odmerkov zdravil.