Kaj je lahko mišična oslabelost in kaj storiti

Vsebina

• 1. Pomanjkanje telesne vadbe
• 2. Naravno staranje
• 3. Pomanjkanje kalcija in vitamina D
• 4. Gripa in prehlad
• 5. Uporaba antibiotikov
• 6. Anemija
• 7. Depresija in tesnoba
• 8. Sladkorna bolezen
• 9. Srčne bolezni
• 10. Težave z dihanjem

Mišična oslabelost je pogostejša po velikem fizičnem naporu, na primer pri dvigovanju velike teže v telovadnici ali pri dolgotrajnem ponavljanju iste naloge, in je na splošno bolj lokalizirana, pojavlja se v nogah, rokah ali prsnem košu, odvisno od tega mišic, ki so bile uporabljene.

To je zato, ker so mišična vlakna poškodovana in se morajo okrevati, zaradi česar je težje imeti moč. V teh primerih ostale prizadete mišice običajno lajšajo šibkost in dajejo večjo naravnanost. Tako je zelo pomembno, da se na primer dva dni zapored v telovadnici izogibate treniranju iste mišice, da bo mišica imela čas za okrevanje.

Obstajajo pa tudi drugi vzroki, ki lahko povzročijo tudi mišično oslabelost, na primer prehlad, ki povzroči občutek šibkosti vseh mišic v telesu. In čeprav je večina vzrokov blaga, obstajajo tudi resnejši primeri, ki jih mora zdravnik oceniti, še posebej, če šibkost traja več kot 3 do 4 dni.

1. Pomanjkanje telesne vadbe

Ko se človek na primer ne ukvarja s kakršno koli fizično aktivnostjo in dolgo sedi v službi ali doma, ko gleda televizijo, njegove mišice izgubijo moč, saj jih ne uporabljajo. To je zato, ker telo začne nadomeščati mišična vlakna z maščobo in zato mišica manj sposobna krčenja.

Ta vzrok je poleg telesne neaktivnosti zelo pogost tudi pri starejših in ljudeh, ki so bili prikopani za posteljo, poleg šibkosti pa se kaže tudi zmanjšanje mišične prostornine in težave pri opravljanju enostavnih dejavnosti.

Kaj storiti: kadar je le mogoče, je pomembno, da se vsaj 2 do 3-krat na teden ukvarjamo s telesno aktivnostjo, kot so hoja, tek ali trening z utežmi. Za posteljne ljudi je pomembno tudi gibanje v postelji, da bodo vaše mišice zdrave. Oglejte si nekaj primerov vaj za postelje.

2. Naravno staranje

Z leti mišična vlakna izgubijo moč in postanejo bolj ohlapna, tudi pri starejših, ki redno telovadijo. To lahko povzroči občutek splošne šibkosti, ki se s starostjo pojavlja počasi.

Kaj storiti: ohranite prakso telesne vadbe, pri čemer si prizadevajte le za napore, ki jih dopušča samo telo. V tej fazi je pomembno tudi, da dneve treningov kombiniramo z dnevom počitka, saj telo potrebuje več časa, da si opomore in se izogne ​​poškodbam. Oglejte si najbolj priporočene vaje za starejše.

3. Pomanjkanje kalcija in vitamina D

Kalcij in vitamin D sta dva zelo pomembna minerala, ki zagotavljata pravilno delovanje mišic, zato lahko ob nizki ravni občutite stalno mišično oslabelost, poleg drugih simptomov, kot so mišični krči, pomanjkanje spomina, mravljinčenje in razdražljivost.

Kaj storiti: vitamin D se proizvaja v telesu samem in se z rednim izpostavljanjem soncu aktivira in začne delovati. Kalcij pa se lahko absorbira iz nekaterih živil, kot so mleko, sir, jogurt, brokoli ali špinača. Če sta ti dve minerali na nizki ravni, bo morda treba jemati zdravila, ki jih bo predpisal zdravnik.

Oglejte si tudi popolnejši seznam živil, bogatih s kalcijem.

4. Gripa in prehlad

Razširjena mišična oslabelost in prekomerna utrujenost sta zelo pogosta simptoma prehlada in gripe, zgodi pa se, ker se telo poskuša boriti proti virusu gripe, zato je na voljo manj energije za pravilno delovanje mišic. Poleg tega se v nekaterih primerih lahko mišice tudi vnamejo zaradi povišane telesne temperature, zato je šibkost pri nekaterih ljudeh močnejša.

Poleg gripe lahko katera koli druga okužba telesa z virusi ali bakterijami povzroči tudi to vrsto simptomov, zlasti v primerih bolezni, kot so hepatitis C, denga, malarija, tuberkuloza, HIV ali borelioza.

Kaj storiti: če sumite na gripo ali prehlad, morate ostati doma, piti veliko vode in počivati ​​ter se izogibati intenzivnejšim aktivnostim, kot je denimo obisk fitnesa. Če se šibkost ne izboljša ali če se pokaže visoka temperatura in drugi simptomi, ki lahko kažejo na resnejši problem, je pomembno, da se obrnete na zdravnika splošne medicine, da ugotovite vzrok in začnete ustrezno zdravljenje.

5. Uporaba antibiotikov

Uporaba nekaterih antibiotikov, kot sta ciprofloksacin ali penicilin, in drugih zdravil, kot so protivnetna zdravila ali zdravila za povišan holesterol, ima lahko neželene učinke, kot sta pojav utrujenosti in mišične oslabelosti.

Kaj storiti: za oceno možnosti zamenjave zdravila se je treba posvetovati z zdravnikom, ki je predpisal zdravilo. Še posebej pri antibiotikih zdravljenja ne smemo prekiniti, ne da bi se prej pogovorili z zdravnikom.

6. Anemija

Anemija je eden glavnih vzrokov za pojav prekomerne utrujenosti, kadar pa je hujša, lahko povzroči tudi mišično oslabelost, na primer oteži gibanje rok in nog. To je zato, ker je vrednost rdečih krvnih celic zelo nizka in zato je manj prenosa kisika do mišic.

Kaj storiti: anemija je pogostejša pri nosečnicah in ljudeh, ki ne jedo mesa, zato je treba ob sumu na to bolezen iti k splošnemu zdravniku, da opravi krvni test in oceni število rdečih krvnih celic ter začne ustrezno zdravljenje . Razumevanje zdravljenja anemije.

7. Depresija in tesnoba

Nekatere psihiatrične spremembe lahko povzročijo zelo močne fizične občutke, zlasti na ravni energije in razpoloženja. V primeru depresije je običajno, da se človek počuti malo energije in zato lahko ves dan občuti veliko mišično oslabelost.

V primeru anksioznih bolnikov je na primer raven adrenalina vedno zelo visoka in telo se sčasoma bolj utrudi, kar povzroči prekomerno šibkost.

Kaj storiti: posvetovati se je treba s psihologom in psihiatrom, da oceni, ali obstajajo psihiatrične težave, ki jih je treba zdraviti s psihoterapijo ali zdravili, kot sta fluoksetin ali alprazolam.

8. Sladkorna bolezen

Sladkorna bolezen je bolezen, za katero je značilno zvišanje ravni sladkorja v krvi, in ko se to zgodi, mišice ne morejo pravilno delovati, zato je mogoče občutiti zmanjšanje moči. Poleg tega lahko živci, ko je količina sladkorja zelo visoka, začnejo trpeti poškodbe, pri čemer nekaterih mišičnih vlaken ni mogoče pravilno energizirati, ki na koncu atrofirajo.

Na splošno ima oseba s sladkorno boleznijo tudi druge simptome, kot so pretirana žeja, suha usta, pogoste potrebe po uriniranju in rane, ki potrebujejo čas, da se zacelijo. Opravite naš test, da ugotovite, kakšno tveganje imate za sladkorno bolezen.

Kaj storiti: pojdite k splošnemu zdravniku ali endokrinologu, ki lahko naroči teste za oceno ravni sladkorja v krvi. Če obstaja sladkorna bolezen ali je tveganje večje, se je treba izogibati uživanju sladke hrane in opraviti zdravljenje, ki ga priporoča zdravnik.

9. Srčne bolezni

Nekatere bolezni srca, zlasti srčno popuščanje, povzročijo zmanjšanje količine krvi, ki kroži v telesu, zato je na voljo manj kisika za distribucijo. Ko se to zgodi, se mišice ne morejo skrčiti pravilno, zato je težje opravljati dejavnosti, ki so bile nekoč preproste, na primer plezanje po stopnicah ali tek.

Ti primeri so pogostejši po 50. letu in jih spremljajo tudi drugi simptomi, kot so na primer zasoplost, otekanje nog, palpitacije ali pogost kašelj.

Kaj storiti: ob sumu na srčno bolezen se je pomembno posvetovati s kardiologom za preiskave, kot sta elektrokardiogram in ehokardiogram, da ugotovite, ali obstajajo spremembe, ki zahtevajo posebno zdravljenje.

10. Težave z dihanjem

Ljudje s težavami z dihanjem, na primer z astmo ali pljučnim emfizemom, lahko pogosteje trpijo zaradi mišične oslabelosti. To je zato, ker so ravni kisika na splošno nižje od običajnih, zlasti med krizo ali po njej. V teh primerih mišica prejme manj kisika in zato ni tako močna.

Kaj storiti: treba je vzdrževati zdravljenje, ki ga priporoča zdravnik, in počivati, ko se pojavi mišična oslabelost. Ljudje, ki nimajo težav z dihali, so pa sumljivi, se morajo posvetovati s pulmologom, da opravi potrebne preiskave in začne ustrezno zdravljenje.