Monocitoza: kaj je in glavni vzroki

Vsebina

• Glavni vzroki monocitoze
• 1. Tuberkuloza
• 2. Bakterijski endokarditis
• 3. Okrevanje po okužbah
• 4. Revmatoidni artritis
• 5. Hematološke spremembe

Izraz monocitoza se nanaša na povečanje količine monocitov, ki krožijo v krvi, to je, kadar je identificiranih več kot 1000 monocitov na µL krvi. Referenčne vrednosti monocitov v krvi se lahko razlikujejo glede na laboratorij, vendar se količina monocitov med 100 in 1000 na µL krvi običajno šteje za normalno.

Monociti so krvne celice, ki nastajajo v kostnem mozgu in so del imunskega sistema ter so odgovorne za obrambo organizma. Tako se lahko količina monocitov v krvi poveča zaradi vnetnega in nalezljivega procesa, monocitozo pa lahko opazimo predvsem pri tuberkulozi, v procesu okrevanja po okužbah in pri endokarditisu. Preberite več o monocitih.

Glavni vzroki monocitoze

Monocitoza se ugotovi s pomočjo krvne slike, zato je treba zbrati majhno količino krvi, ki se pošlje v laboratorij za analizo. Rezultat se objavi v določenem delu krvne slike, imenovanem levkogram, kjer lahko najdemo vse informacije, povezane s celicami, odgovornimi za obrambo organizma.

Monocitozo večinoma spremljajo tudi druge spremembe krvne slike in drugi testi, ki jih je morda naročil zdravnik, poleg tega pa ima bolnik običajno simptome, povezane z vzrokom spremembe. Kadar se monocitoza pojavi ločeno in brez simptomov, je priporočljivo ponoviti krvno sliko, da se preveri, ali je število monocitov regulirano ali so potrebne nadaljnje preiskave.

Glavni vzroki za monocitozo so:

1. Tuberkuloza

Tuberkuloza je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča Mycobacterium tuberculosis, popularno znan kot Kochov bacil, bakterija, ki ostane v dihalnem sistemu, povzroča prizadetost pljuč in vodi do pojava nekaterih znakov in simptomov, kot so vztrajni kašelj, bolečine v prsih, težave z dihanjem, nočno znojenje in nastanek zelenkastega izpljunka ali rumenkasta.

Poleg monocitoze lahko zdravnik preveri še druge spremembe krvne slike in biokemijske preiskave. Poleg tega se lahko pri sumu na tuberkulozo glede na znake in simptome osebe zahteva mikrobiološki pregled izpljunka ali tuberkulinski test, imenovan tudi PPD test, katerega namen je preveriti prisotnost bakterij v telo. Razumevanje, kaj je izpit PPD in kako se opravi.

Kaj storiti: Ob prisotnosti kakršnih koli znakov ali simptomov tuberkuloze je pomembno, da obiščete splošnega zdravnika, pulmologa ali nalezljivo bolezen, da se zahtevajo testi, nakaže diagnoza in vzpostavi zdravljenje, ki se izvaja z antibiotiki. Pomembno je, da zdravljenje poteka natančno po priporočilih zdravnika, tudi če se simptomi izboljšajo. V primeru prekinitve zdravljenja je možno, da se bakterije spet razmnožijo in pridobijo odpornost, kar oteži zdravljenje in povzroči zaplete pri človeku.

2. Bakterijski endokarditis

Bakterijski endokarditis je situacija, v kateri notranje strukture srca ogrozijo bakterije, ki pridejo do tega organa prek krvnega obtoka, kar vodi do pojava znakov in simptomov, kot so visoka temperatura, bolečine v prsih, težko dihanje in kašelj, na primer .

Ta vrsta endokarditisa je pogostejša pri ljudeh, ki uporabljajo intravenska zdravila, saj lahko bakterije, ki so prisotne na koži, neposredno vstopijo v krvni obtok, ko zdravilo nanesemo.

Poleg sprememb krvne slike lahko zdravnik preveri tudi spremembe pri drugih laboratorijskih, mikrobioloških in kardioloških preiskavah, kot sta ultrazvok srca in ehogram. Spoznajte druge teste, ki ocenjujejo srce.

Kaj storiti: V teh primerih je pomembno biti pozoren na pojav znakov, ki kažejo na endokarditis, in iti v bolnišnico takoj, ko se pojavijo, saj se lahko bakterije, ki so odgovorne za bolezen, hitro razširijo in dosežejo druge organe poleg srca, kar dodatno zaplete bolnikovo bolezen klinično stanje.

3. Okrevanje po okužbah

Običajno se v obdobju okrevanja po okužbah poveča število monocitov, saj je to pokazatelj, da telo reagira proti povzročitelju in poveča obrambno linijo, kar omogoča hitrejše in učinkovitejše odstranjevanje mikroorganizma .

Poleg števila monocitov je mogoče opaziti tudi povečanje števila limfocitov in nevtrofilcev.

Kaj storiti: Če je bila osebi diagnosticirana okužba, povečanje števila monocitov ponavadi predstavlja le okrevanje bolnika in imunskega sistema. V takih primerih noben drug odnos ni potreben, zdravnik pa lahko šele po nekaj tednih zaprosi za novo krvno sliko, da preveri, ali se je število monocitov normaliziralo.

4. Revmatoidni artritis

Revmatoidni artritis je tudi bolezen, pri kateri lahko pride do monocitoze, ker gre za avtoimunsko bolezen, torej celice imunskega sistema napadajo druge celice v telesu. Tako vedno nastajajo imunske celice, vključno z monociti.

Za to bolezen je značilno, da prizadenejo sklepe, ki so boleči, otečeni in otrdeli ter jih vsaj 1 uro po prebujanju težko premikajo.

Kaj storiti: Zdravljenje revmatoidnega artritisa poteka v glavnem s fizikalno terapijo, da bi sanirali prizadeti sklep, preprečili zaplete in lajšali bolečino. Poleg tega lahko revmatologi priporočajo uporabo zdravil in ustrezne hrane, kar je treba storiti pod vodstvom strokovnjaka za prehrano. Razumevanje načina zdravljenja revmatoidnega artritisa.

5. Hematološke spremembe

Monocitoza je lahko prisotna tudi pri boleznih krvi, kot so anemija, limfomi in levkemija. Ker je monocitoza lahko povezana z blagimi in težjimi situacijami, je pomembno, da poleg odčitavanja diapozitiva zdravnik oceni rezultat skupaj z analizo drugih parametrov krvne slike.

Kaj storiti: Monocitoza, povezana s težavami s krvjo, običajno povzroči simptome, odvisno od vzroka. Zato je priporočljivo, da je splošni zdravnik ali hematolog obveščen o kakršnih koli znakih ali simptomih, saj se to upošteva pri analizi krvne slike. Po zdravnikovi oceni je mogoče postaviti diagnozo in začeti ustrezno zdravljenje.