Vse o gnojenju

Vsebina

• Kako se zgodi človeška oploditev
• In vitro oploditev
• Simptomi oploditve
• Kako se dogaja embrionalni razvoj
• Kako nastaja placenta
• Kdaj se lahko otrok rodi

Oploditev je ime trenutka, ko lahko sperma prodre v jajčece, pri čemer nastane jajčece ali zigota, ki se bo razvila in oblikovala zarodek, ki bo po razvoju oblikoval plod, ki se po rojstvu šteje za dojenčka.

Oploditev se zgodi v jajcevodih in jajčece ali zigota se med premikanjem začne deliti, dokler ne pride do maternice. Ko prispe v maternico, se vsadi v maternični endometrij in tu uradno gnezdi (mesto gnezda) približno 6-7 dni po oploditvi.

Kako se zgodi človeška oploditev

Do oploditve pri človeku pride, ko sperma vstopi v jajčece, v prvi del jajcevoda, zaradi česar ženska zanosi. Ko spermi uspe prodreti v jajčece, njena stena takoj prepreči vstop druge sperme.

Posamezna sperma prečka svojo membrano in nosi 23 kromosomov od človeka. Ti izolirani kromosomi se takoj kombinirajo z drugimi 23 ženskimi kromosomi in tvorijo normalno dopolnilo 46 kromosomov, razporejenih v 23 parov.

S tem se začne postopek množenja celic, katerega končni rezultat je rojstvo zdravega otroka.

In vitro oploditev

In vitro oploditev je, ko zdravnik vstavi spermo v jajčece, znotraj določenega laboratorija. Potem ko zdravnik opazi, da se zigota dobro razvija, jo vsadijo v notranjo steno maternice ženske, kjer se lahko še naprej razvija, dokler ni pripravljena na rojstvo. Ta postopek se imenuje tudi IVF ali umetna oploditev. Več podrobnosti o umetni oploditvi najdete tukaj.

Simptomi oploditve

Znaki in simptomi oploditve so zelo subtilni in jih ženska običajno ne opazi, lahko pa gre za blage kolike in majhno rožnato krvavitev ali izcedek, ki se imenuje gnezdenje. V večini primerov ženska simptome nosečnosti opazi šele dva tedna po gnezdu. Oglejte si vse simptome oploditve in kako potrditi nosečnost.

Kako se dogaja embrionalni razvoj

Zarodek se razvije od gnezdenja do 8. tedna nosečnosti in v tej fazi poteka tvorba posteljice, popkovine in oris vseh organov. Od 9. gestacijskega tedna se majhno bitje imenuje zarodek, po 12. gestacijskem tednu pa plod in tu se je posteljica že dovolj razvila, da lahko od takrat naprej oskrbuje z vsemi potrebnimi hranili za razvoj ploda.

Kako nastaja placenta

Posteljico tvori materina komponenta velikih in večplastnih slojev, imenovana placentni sinusi, skozi katero materina kri neprekinjeno teče; s plodovo komponento, ki jo predstavlja predvsem velika masa placentnih resic, ki štrlijo v posteljice in skozi katere kroži fetalna kri.

Hranila se iz materine krvi razpršijo skozi membrano placentalnih resic do plodove krvi, skozi popkovno veno do ploda.

Izločki ploda, kot so ogljikov dioksid, sečnina in druge snovi, se iz plodove krvi širijo v materino kri in se izločajo iz zunanje strani z materinimi izločevalnimi funkcijami. Posteljica izloča izredno visoke količine estrogena in progesterona, približno 30-krat več estrogena, kot ga izloča rumeno telo in približno 10-krat več progesterona.

Ti hormoni so zelo pomembni pri spodbujanju razvoja ploda. V prvih tednih nosečnosti posteljica izloča še en hormon, horionski gonadotropin, ki stimulira rumeno telo, zaradi česar v prvem delu nosečnosti še naprej izloča estrogen in progesteron.

Ti hormoni v rumenem telesu so bistveni za nadaljevanje nosečnosti v prvih 8 do 12 tednih. Po tem obdobju posteljica izloča zadostne količine estrogena in progesterona, da se ohrani nosečnost.

Kdaj se lahko otrok rodi

Otrok je pripravljen na rojstvo po 38. tednu nosečnosti, kar je najpogostejši čas zdrave nosečnosti. Toda dojenček se lahko rodi po 37. tednu nosečnosti, ne da bi štel za prezrelega, lahko pa nosečnost traja tudi do 42 tednov, kar je normalno stanje.