8 načinov, kako otroku pomagati premagati sramežljivost

Vsebina

• 1. Prepoznajte okolje
• 2. Klepet, ki gleda v oči
• 3. Potrpite
• 4. Ne ponavljajte si, da je otrok sramežljiv pred seboj
• 5. Pozitivna ojačitev
• 6. Otroka ne izpostavljajte situacijam, ki jih ne mara
• 7. Izogibajte se motenju ali vedno zbadanju z njo
• 8. Izogibajte se govorjenju otroka

Običajno je, da so otroci bolj sramežljivi, ko se soočajo z novimi situacijami in zlasti kadar so z ljudmi, ki jih ne poznajo. Kljub temu ne bo vsak sramežljiv otrok sramežljiv odrasel.

Starši lahko otroku pomagajo premagati sramežljivost, tako da sprejmejo nekaj preprostih strategij, s katerimi lahko dosežejo dobre rezultate, na primer:

1. Prepoznajte okolje

Če otroka obiščete šolo, ki jo bo obiskal pred začetkom pouka, lahko zmanjšate tesnobo, tako da se otrok počuti bolj samozavestnega in ima pogum za pogovor s prijatelji. Dobra ideja je, da otroka vpišete v isto šolo kot nekoga, ki mu je všeč, na primer soseda ali sorodnika.

2. Klepet, ki gleda v oči

Oči v očeh kažejo samozavest in ko se starši pogovarjajo z otroki, ki vedno gledajo v oči, otroci to vedenje ponavadi ponovijo z drugimi.

3. Potrpite

Ne le zato, ker je otrok sramežljiv, ampak bo sramežljiv odrasel, skozi leta so opazili, da se sramežljivi otroci, ko dosežejo mladost in mladost, bolj sprostijo.

4. Ne ponavljajte si, da je otrok sramežljiv pred seboj

Ko imajo starši tak odnos, lahko otrok misli, da je z njim nekaj narobe, in se nato umakne.

5. Pozitivna ojačitev

Kadarkoli se otrok bolj zrahlja in je manj sramežljiv, cenite svoj trud in se nasmehnite, objemite ali recite kaj takega kot 'zelo dobro'.

6. Otroka ne izpostavljajte situacijam, ki jih ne mara

Prisiliti otroka, da mora na primer plesati v šoli, lahko poveča tesnobo, ki jo čuti, in lahko začne celo jokati, ker ga je sram in se počuti ogroženega.

7. Izogibajte se motenju ali vedno zbadanju z njo

Takšne situacije lahko otroka razjezijo in vsakič, ko se ta situacija ponovi, bo otrok vedno bolj vase zaprt.

8. Izogibajte se govorjenju otroka

Starši se morajo izogibati odzivanju na otroke, ker jih s takim vedenjem ne spodbujajo, naj premagajo svoj strah in nadloge ter pridobijo pogum za govor.

Na sramežljivost ne bi smeli gledati kot na pomanjkljivost, kadar pa začne škodovati življenju otroka ali mladostnika, je lahko koristen posvet s psihologom, saj ima ta strokovnjak znanje posebnih tehnik, ki lahko pomagajo premagati to težavo in izboljšati kakovost življenja.

Nekateri znaki, da je morda čas za obisk psihologa, so, ko je otrok nenehno sam ali nima prijateljev in je vedno zelo žalosten. Dober sproščen pogovor vam lahko pomaga razjasniti, ali otrok resnično potrebuje strokovno pomoč ali pa je samo v fazi, ko je bolj zadržan.