Kaj je imunoterapija, za kaj je namenjena in kako deluje

Vsebina

• Kako deluje imunoterapija
• Glavne vrste imunoterapije
• Kadar je indicirana imunoterapija
• Možni neželeni učinki
• Kje je mogoče opraviti imunoterapijo

Imunoterapija, znana tudi kot biološka terapija, je vrsta zdravljenja, ki krepi imunski sistem, tako da se lastno telo osebe bolje bori z virusi, bakterijami in celo rakom ter avtoimunskimi boleznimi.

Na splošno se imunoterapija začne, kadar druge oblike zdravljenja niso bile uspešne pri zdravljenju bolezni, zato je treba njeno uporabo vedno oceniti z zdravnikom, pristojnim za zdravljenje.

V primeru raka se imunoterapija lahko uporablja skupaj s kemoterapijo v primerih težkega zdravljenja, kar se zdi, da izboljšuje možnosti za zdravljenje nekaterih vrst raka, na primer melanoma, pljučnega raka ali raka ledvic.

Kako deluje imunoterapija

Odvisno od vrste bolezni in stopnje razvoja lahko imunoterapija deluje na različne načine, ki vključujejo:

• Spodbujajte imunski sistem za intenzivnejši boj proti bolezni in pri tem učinkovitejši;
• Zagotovite beljakovine, zaradi katerih je imunski sistem učinkovitejši za vsako vrsto bolezni.

Ker imunoterapija samo stimulira imunski sistem, ne more hitro zdraviti simptomov bolezni, zato lahko zdravnik kombinira druga zdravila, na primer protivnetna zdravila, kortikosteroide ali analgetike, da zmanjša nelagodje.

Glavne vrste imunoterapije

Trenutno preučujejo štiri načine uporabe imunoterapije:

1. Gojimo T celice

Pri tej vrsti zdravljenja zdravnik zbere celice T, ki napadajo tumor ali vnetje telesa, nato pa vzorec analizira v laboratoriju, da prepozna tiste, ki najbolj prispevajo k ozdravitvi.

Po analizi se geni teh celic spremenijo, da T celice postanejo še močnejše in jih vrnejo v telo za lažji boj proti boleznim.

2. Inhibitorji kontrolna točka

Telo ima obrambni sistem, ki uporablja kontrolne točke prepoznati zdrave celice in preprečiti, da bi jih imunski sistem uničil. Vendar pa lahko rak ta sistem uporablja tudi za prikrivanje rakavih celic pred zdravimi celicami in preprečuje, da bi ga imunski sistem lahko odpravil.

Pri tej vrsti imunoterapije zdravniki uporabljajo zdravila na določenih mestih, da zavirajo ta sistem v rakavih celicah, kar imunskemu sistemu omogoča, da jih ponovno prepozna in odpravi. Ta vrsta zdravljenja je bila opravljena predvsem na raku kože, pljuč, mehurja, ledvic in glave.

3. Monoklonska protitelesa

Ta protitelesa so ustvarjena v laboratoriju, da lahko lažje prepoznajo tumorske celice in jih označijo, tako da jih imunski sistem lahko izloči.

Poleg tega lahko nekatera od teh protiteles vsebujejo snovi, kot so kemoterapija ali radioaktivne molekule, ki preprečujejo rast tumorja. Oglejte si več o uporabi monoklonskih protiteles pri zdravljenju raka.

4. Cepiva proti raku

Pri cepivih zdravnik zbere nekaj tumorskih celic in jih nato v laboratoriju spremeni, da so manj agresivne. Na koncu se te celice ponovno vbrizgajo v pacientovo telo v obliki cepiva, da se imunski sistem spodbudi k učinkovitejšemu boju proti raku.

Kadar je indicirana imunoterapija

Imunoterapija je še vedno preučevana terapija, zato je to zdravljenje, ki je indicirano, kadar:

• Bolezen povzroča hude simptome, ki motijo ​​vsakodnevne dejavnosti;
• Bolezen ogroža bolnikovo življenje;
• Preostala zdravila, ki so na voljo, niso učinkovita proti bolezni.

Poleg tega je imunoterapija indicirana tudi v primerih, ko razpoložljiva zdravljenja povzročajo zelo intenzivne ali resne neželene učinke, ki so lahko življenjsko nevarni.

Možni neželeni učinki

Neželeni učinki imunoterapije se lahko razlikujejo glede na vrsto uporabljene terapije ter vrsto bolezni in stopnjo njenega razvoja. Najpogostejši neželeni učinki pa vključujejo prekomerno utrujenost, vztrajno zvišano telesno temperaturo, glavobol, slabost, omotico in bolečine v mišicah.

Kje je mogoče opraviti imunoterapijo

Imunoterapija je možnost, ki jo lahko predlaga zdravnik, ki vodi zdravljenje vsake vrste bolezni, zato jo po potrebi opravi zdravnik specialist na tem območju.

Tako lahko denimo pri raku imunoterapijo izvajamo na onkoloških inštitutih, pri kožnih boleznih pa jo mora že opraviti dermatolog, pri alergiji na dihala pa je najprimernejši zdravnik alergolog .