4 glavne bolezni, ki jih povzroča polž

Vsebina

• 1. Schistosomiasis
• 2. Fascioloza
• 3. Eozinofilni meningitis (cerebralna angiostrongilijaza)
• 4. Angiostrongiliaza v trebuhu
• Kako se zgodi okužba
• Kako se zaščititi

Polži so majhni mehkužci, ki jih zlahka najdemo v nasadih, vrtovih in celo v mestih, ker nimajo plenilcev, se hitro razmnožujejo in se hranijo z rastlinami in lahko celo jedo hišne barve.

V Braziliji zelo redko poročajo o boleznih, ki jih povzročajo polži, v drugih državah pa so bolezni pogostejše. Glavna razlika je v tem, da tukaj najdeni polži običajno ne vsebujejo zajedavcev, ki so potrebni za prenos bolezni, zato ni treba obupati, če najdete polža na drevesu solate ali se sprehajate po dvorišču, čeprav je priporočljivo njegovo odstranjevanje, če povečanje znesek je zabeležen.

Da lahko polž prenaša bolezni, mora biti okužen s paraziti, kar pa se ne zgodi vedno. Glavne bolezni, ki jih lahko povzročijo polži, so:

1. Schistosomiasis

Schistosomiasis je v narodu znan kot polžja bolezen ali bolezen, saj parazit Schistosoma mansoni potrebuje polž, da razvije del svojega življenjskega cikla, in ko doseže nalezljivo obliko, se sprosti v vodo in okuži ljudi s prodiranjem. ki povzročajo rdečico in srbenje na mestu vhoda ter posledično mišično oslabelost in bolečino.

Ta bolezen je pogostejša v tropskih podnebnih okoljih, kjer ni osnovnih sanitarij in obstaja veliko število polžev iz rodu Biomphalaria. Izvedite vse o shistosomiozi.

2. Fascioloza

Fascioliasis je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča parazit Fasciola hepatica da polž potrebuje za dokončanje svojega življenjskega cikla, predvsem sladkovodne polže vrste Lymnaea columela in Lymnaea viatrix.

Jajčeca teh parazitov se sprostijo v iztrebkih živali in miracid, ki ustreza pred-ličinkam tega parazita, se sprosti iz jajčeca in uspe doseči polže, ki jih okužijo. Pri polžih se infektivna oblika razvije in nato spusti v okolje. Tako se lahko ljudje, ko pridejo v stik s polžem ali okoljem, ki ga naseljuje, okužijo. Razumeti, kako življenjski cikel Fasciola hepatica.

3. Eozinofilni meningitis (cerebralna angiostrongilijaza)

Eozinofilni meningitis, imenovan tudi možganska angiostrongiliaza, povzroča parazitAngiostrongylus cantonensis, ki lahko okužijo polže in polže ter okužijo ljudi z uživanjem teh surovih ali premalo kuhanih živali ali stikom s sluzjo, ki jo sproščajo. Ker ta parazit ni dobro prilagojen človeškemu organizmu, lahko potuje v živčni sistem in na primer povzroči močan glavobol in otrdelost vratu.

Eden glavnih polžev, odgovornih za eozinofilni meningitis, je velikanski afriški polž, katerega znanstveno ime je Achatina fulica. Oglejte si več o eozinofilnem meningitisu.

4. Angiostrongiliaza v trebuhu

Tako kot eozinofilni meningitis tudi angiostrongilijazo v trebuhu prenaša velikanski afriški polž, okužen s parazitom Angiostrongylus costaricensis, ki lahko ob vstopu v človeška telesa povzročijo prebavne simptome, na primer bolečine v trebuhu, bruhanje in zvišano telesno temperaturo.

Kako se zgodi okužba

Okužbe z boleznimi, ki jih povzročajo polži, se lahko zgodijo pri uživanju teh surovih ali premalo kuhanih živali, pri uživanju hrane ali neposrednem stiku z njihovimi izločki. Poleg tega pri šistosomijazi ni treba imeti neposrednega stika s polžem ali njegovimi izločki, dovolj je, da smo v okolju z onesnaženo vodo, saj polž v vodi sprosti nalezljivo obliko parazita.

Kako se zaščititi

Da bi se izognili boleznim, ki jih povzroča polž, je priporočljivo, da ne uživate njegovega mesa, se ga ne dotikate in dobro operete vso hrano, ki je morda prišla v stik s temi živalmi ali z njihovimi izločki. Če se dotaknete polža ali njegovih izločkov, je priporočljivo območje temeljito umiti z milom in vodo.

Poleg tega je treba sadje in zelenjavo zelo dobro oprati z vodo in nato 10 minut, popolnoma pokrito, namakati v mešanici 1 litra vode z 1 žlico belila.

Pomembno je tudi, da se izognete okoljem, ki imajo polže, in čistih okuženih dvoriščih in vrtovih. Pri čiščenju je priporočljivo, da se polž ne dotika rok z rokavicami ali plastičnim ohišjem. Pomembno je tudi zbiranje jajčec, ki so običajno napol zakopana. Zbrano je treba dati v posodo in jo za približno 24 ur potopiti v raztopino z natrijevim hipokloritom. Nato lahko raztopino zavržemo in lupine postavimo v zaprto plastično vrečko in zavržemo v običajne smeti.