Huda duševna zaostalost: značilnosti in načini zdravljenja
Vsebina
Za hudo duševno zaostalost je značilen inteligenčni količnik (IQ) med 20 in 35. V tem primeru oseba ne govori skoraj ničesar in potrebuje skrb za življenje, je vedno odvisna in nesposobna.
Ne more biti vpisana v redno šolo, ker se ne more učiti, govoriti ali razumeti do stopnje, ki jo je mogoče oceniti, in vedno je potrebna posebna strokovna podpora, da se lahko razvije in nauči bistvenih besed, kot je klicanje matere, prošnja za vodo ali na primer v kopalnico.
Znaki, simptomi in značilnosti
V primeru hude duševne zaostalosti ima otrok zakasnjen gibalni razvoj in se na primer ne more vedno naučiti sedeti ali govoriti, zato nima samostojnosti in potrebuje vsakodnevno podporo staršev ali drugih skrbnikov. Za obleko, prehranjevanje in vse življenje skrbijo za osebno higieno.
Diagnozo hude ali hude duševne zaostalosti postavimo v otroštvu, potrdimo pa jo lahko šele po 5. letu starosti, takrat je mogoče opraviti test IQ. Pred to fazo lahko otroku diagnosticirajo zapozneli psihomotorični razvoj in opravijo preiskave krvi in slik, ki lahko pokažejo druge možganske okvare in z njimi povezane bolezni, ki zahtevajo posebno zdravljenje, na primer avtizem.
Spodnja tabela prikazuje nekatere značilnosti in razlike v vrstah duševne zaostalosti:
Stopnja zavzetosti | IQ | Mentalna starost | Komunikacija | Izobraževanje | Samooskrba |
Svetloba | 50 - 70 | 9 do 12 let | Govorite s težavo | 6. razred | Popolnoma mogoče |
Zmerno | 36 - 49 | 6 do 9 let | Zelo se razlikuje | 2. serija | Mogoče |
Resno | 20 - 35 | 3 do 6 let | Ne pove skoraj nič | x | Učljiv |
Globoko | 0 - 19 | do 3 leta | Ne morem govoriti | x | x |
Zdravljenje hude duševne zaostalosti
Zdravljenje za hudo duševno zaostalost mora navesti pediater in lahko vključuje uporabo zdravil za nadzor simptomov in drugih prisotnih stanj, kot sta epilepsija ali težave s spanjem. Nakazana je tudi psihomotorična stimulacija ter delovna terapija za izboljšanje kakovosti življenja otroka in njegove družine.
Pričakovana življenjska doba otroka s hudo duševno zaostalostjo ni zelo dolga, je pa zelo odvisna od drugih pridruženih bolezni in od vrste oskrbe, ki jo lahko dobi.