Video laparoskopija: čemu služi, kako se izvaja in kako okrevanje

Vsebina

• Za kaj je videolaparoskopija
• Kako se izvaja videolaparoskopija
• Kdaj tega ne bi smeli storiti
• Kako je okrevanje
• Možni zapleti

Videolaparoskopija je tehnika, ki se lahko uporablja tako za diagnozo kot za zdravljenje, pri čemer se slednje imenuje kirurška videolaparoskopija. Videolaparoskopija se izvaja z namenom opazovanja struktur v predelu trebuha in medenice ter po potrebi odstranitve ali popravka spremembe.

Pri ženskah se laparoskopija izvaja predvsem za diagnozo in zdravljenje endometrioze, vendar to ni prvi opravljeni test, saj je diagnozo mogoče doseči z drugimi testi, kot sta denimo transvaginalni ultrazvok in magnetna resonanca, ki sta manj invaziven.

Za kaj je videolaparoskopija

Videolaparoskopijo lahko uporabimo kot diagnostično metodo in kot možnost zdravljenja. Če se uporablja za diagnostične namene, je videolaparoskopija (VL), imenovana tudi diagnostična VL, lahko koristna pri preiskavi in ​​potrditvi:

• Težave z mehurčki in slepičem;
• Endometrioza;
• Peritonealna bolezen;
• Trebušni tumor;
• Ginekološke bolezni;
• Adhezivni sindrom;
• Kronične bolečine v trebuhu brez očitnega vzroka;
• Ektopična nosečnost.

Kadar je indiciran za terapevtske namene, se imenuje kirurški VL in je lahko indiciran za:

• Odstranitev žolčnika in slepiča;
• Korekcija kile;
• Zdravljenje hidrosalpinitisa;
• Odstranjevanje lezij na jajčnikih;
• Odstranjevanje adhezij;
• Prevezovanje cevi;
• Popolna histerektomija;
• Odstranitev mioma;
• Zdravljenje genitalnih distopij;
• Ginekološka kirurgija.

Poleg tega je lahko indicirana videolaparoskopija za izvedbo biopsije jajčnikov, kar je pregled, pri katerem se celovitost materničnega tkiva oceni mikroskopsko. Razumeti, kaj je to in kako se opravi biopsija.

Kako se izvaja videolaparoskopija

Videolaparoskopija je preprost pregled, vendar ga je treba opraviti v splošni anesteziji in je sestavljen iz majhnega ureza v predelu blizu popka, skozi katerega mora vstopiti majhna cev z mikro kamero.

Poleg tega reza se navadno naredijo tudi drugi majhni kosi v predelu trebuha, skozi katere prehajajo drugi instrumenti za raziskovanje medenične, trebušne regije ali za izvedbo operacije. Mikrokamera se uporablja za spremljanje in ocenjevanje celotne notranjosti trebušne regije, kar omogoča prepoznavanje spremembe in spodbujanje njene odstranitve.

Priprava na izpit je sestavljena iz izvajanja predhodnih izpitov, na primer predoperativne in kirurške ocene tveganja, in ko ta preiskuje trebušno votlino, je treba dan pred izpitom črevo popolnoma izprazniti z odvajalnimi sredstvi.

Kdaj tega ne bi smeli storiti

Videolaparoskopije se ne sme izvajati v primeru napredovale nosečnosti, pri ljudeh z motno debelostjo ali kadar je oseba hudo prizadeta.

Poleg tega ni indicirano pri tuberkulozi v peritoneumu, raku v trebušni regiji, obsežni trebušni masi, črevesni obstrukciji, peritonitisu, trebušni kili ali kadar ni mogoče uporabiti splošne anestezije.

Kako je okrevanje

Okrevanje po laparoskopski kirurgiji je veliko boljše od običajne kirurgije, saj je ureznin manj in krvavitev med operacijo je minimalna. Čas okrevanja po laparoskopski operaciji traja 7 do 14 dni, odvisno od postopka. Po tem obdobju se lahko oseba postopoma vrne k vsakodnevnim aktivnostim v skladu z zdravniškim priporočilom.

Takoj po laparoskopiji je normalno, da čutimo bolečine v trebuhu, bolečine v ramenih, da se zataknemo v črevesju, da smo napihnjeni, bolni in bruhamo. Zato je treba med obdobjem okrevanja čim bolj počivati ​​in se v prvih 15 dneh izogibati seksu, vožnji, čiščenju hiše, nakupovanju in gibanju.

Možni zapleti

Čeprav je ta izpit najboljši za dokončanje diagnoze nekaterih bolezni in za boljše okrevanje, pa videolaparoskopija, kadar se uporablja kot oblika zdravljenja, pa tudi drugi kirurški posegi, predstavlja nekatera zdravstvena tveganja, kot je krvavitev v pomembnih organih, kot so jetra ali vranica, perforacija črevesja, mehurja ali maternice, kila na mestu vstopa v instrument, okužba mesta in poslabšanje endometrioze, na primer.

Poleg tega se na prsih lahko pojavijo pnevmotoraks, embolija ali emfizem. Iz tega razloga se videolaparoskopija običajno ne zahteva kot prva možnost za diagnosticiranje bolezni in se bolj uporablja kot oblika zdravljenja.