Sistemska skleroza: kaj je to, simptomi in zdravljenje
Vsebina
Sistemska skleroza je avtoimunska bolezen, ki povzroča pretirano proizvodnjo kolagena in povzroči spremembe v teksturi in videzu kože, ki postane bolj otrdela.
Poleg tega lahko v nekaterih primerih bolezen prizadene tudi druge dele telesa in povzroči otrdelost drugih pomembnih organov, kot so srce, ledvice in pljuča. Iz tega razloga je zelo pomembno, da se začne zdravljenje, ki sicer bolezni ne pozdravi, vendar pripomore k zakasnitvi njenega razvoja in preprečuje pojav zapletov.
Sistemska skleroza nima znanega vzroka, vendar je znano, da je pogostejša pri ženskah, starih od 30 do 50 let, in se pri pacientih kaže na različne načine. Njegov razvoj je tudi nepredvidljiv, lahko se hitro razvije in vodi do smrti ali pa počasi, povzroča pa le manjše težave s kožo.
Glavni simptomi
V najzgodnejših fazah bolezni je koža najbolj prizadet organ, začenši s prisotnostjo bolj utrjene in pordela kože, zlasti okoli ust, nosu in prstov.
Ko pa se poslabša, lahko sistemska skleroza prizadene druge dele telesa in celo organe, kar povzroči simptome, kot so:
- Bolečine v sklepih;
- Težave s hojo in gibanjem;
- Občutek stalne kratke sape;
- Izguba las;
- Spremembe v črevesnem tranzitu, z drisko ali zaprtjem;
- Težave pri požiranju;
- Otekli trebuh po obrokih.
Veliko ljudi s to vrsto skleroze lahko razvije tudi Raynaudov sindrom, pri katerem se krvne žile v prstih stisnejo, kar preprečuje pravilno prehajanje krvi in povzroči izgubo barve na konicah prstov in nelagodje. Več o tem, kaj je Raynaudov sindrom in kako se zdravi.
Kako se postavi diagnoza
Običajno lahko zdravnik sumi na sistemsko sklerozo po opazovanju sprememb na koži in simptomov, vendar pa je treba opraviti tudi druge diagnostične preiskave, kot so rentgenski žarki, CT in celo kožna biopsija, da izključi druge bolezni in pomaga potrditi stanje prisotnost sistemske skleroze.
Kdo je najbolj izpostavljen tveganju
Vzrok, ki vodi do prekomerne proizvodnje kolagena, ki je izvor sistemske skleroze, ni znan, vendar obstaja nekaj dejavnikov tveganja, kot so:
- Bodi ženska;
- Naredite kemoterapijo;
- Bodite izpostavljeni kremenovemu prahu.
Če pa imamo enega ali več teh dejavnikov tveganja, ne pomeni, da se bo bolezen razvila, tudi če obstajajo drugi primeri v družini.
Kako poteka zdravljenje
Zdravljenje bolezni ne ozdravi, pomaga pa upočasniti njen razvoj in lajšati simptome ter izboljšati kakovost življenja osebe.
Iz tega razloga je treba vsako zdravljenje prilagoditi posamezniku glede na nastale simptome in stopnjo razvoja bolezni. Nekatera najpogosteje uporabljena zdravila vključujejo:
- Kortikosteroidi, kot sta Betametazon ali Prednizon;
- Imunosupresivikot metotreksat ali ciklofosfamid;
- Protivnetna sredstva, kot sta Ibuprofen ali Nimesulid.
Nekateri ljudje imajo lahko tudi refluks in v takih primerih je priporočljivo jesti manjše obroke večkrat na dan, poleg tega da spijo z dvignjenim vzglavjem in jemljejo zdravila, ki zavirajo protonsko črpalko, na primer omeprazol ali lansoprazol.
Če imate težave s hojo ali premikanjem, bo morda treba opraviti tudi fizioterapijo.