Enteralna prehrana: kaj je in čemu služi

Vsebina

• Čemu je namenjena
• Vrste enteralne prehrane
• Kako hraniti osebo z enteralno prehrano
• 1. Zdrobljena prehrana
• 2. Enteralne formule
• Možni zapleti
• Kdaj se ne uporablja

Enteralna prehrana je vrsta hrane, ki omogoča dajanje vseh hranil ali njihovega dela skozi prebavni sistem, kadar oseba ne more zaužiti običajne prehrane bodisi zato, ker je treba zaužiti več kalorij bodisi zaradi izgube hranil ali ker je treba prebavni sistem pustiti v mirovanju.

Ta vrsta prehrane se daje po cevki, imenovani dovodna cev, ki jo lahko namestimo od nosu ali ust do želodca ali črevesja. Njegova dolžina in kraj vstavitve se razlikujeta glede na osnovno bolezen, splošno zdravstveno stanje, predvideno trajanje in cilj, ki ga je treba doseči.

Drug manj pogost način dajanja enteralnega hranjenja je skozi stomo, pri kateri je cev nameščena neposredno od kože do želodca ali črevesja in je navedena, kadar je tovrstno hranjenje potrebno več kot 4 tedne, kot se to zgodi v primeri ljudi z napredovalim Alzheimerjevo boleznijo.

Čemu je namenjena

Enteralna prehrana se uporablja, kadar je treba vnesti več kalorij, ki pa jih ne moremo dobiti z običajno prehrano ali kadar bolezen ne dovoljuje zaužitja kalorij peroralno. Črevesje pa mora pravilno delovati.

Tako je nekaj primerov, ko je mogoče uporabiti enteralno prehrano:

• Nedonošenčki, mlajši od 24 tednov;
• Sindrom dihalne stiske;
• Malformacije prebavil;
• Poškodba glave;
• Sindrom kratkega črevesja;
• Akutni pankreatitis v fazi okrevanja;
• Kronična driska in vnetna črevesna bolezen;
• Opekline ali kavstični ezofagitis;
• Sindrom malabsorpcije;
• Huda podhranjenost;
• Motnje hranjenja, kot je anorexia nervosa.

Poleg tega se tovrstna prehrana lahko uporablja tudi kot oblika prehoda med parenteralno prehrano, ki je dana neposredno v veno, in peroralnim hranjenjem.

Vrste enteralne prehrane

Obstaja več načinov za dajanje enteralne prehrane skozi cev, ki vključujejo:

To vrsto hranjenja lahko dajemo z brizgo, znano kot bolus, ali s silo gravitacije ali infuzijsko črpalko. V idealnem primeru bi ga morali dajati vsaj vsake 3 do 4 ure, vendar obstajajo primeri, ko lahko hranjenje izvajamo neprekinjeno s pomočjo infuzijske črpalke. Ta vrsta črpalke posnema odvajanje blata, zaradi česar je hranjenje bolj sprejemljivo, še posebej, če je sonda vstavljena v črevesje.

Kako hraniti osebo z enteralno prehrano

Hrana in količina, ki jo boste dali, bo odvisna od nekaterih dejavnikov, kot so starost, prehransko stanje, potrebe, bolezen in funkcionalna sposobnost prebavnega sistema. Vendar je normalno, da začnemo s hranjenjem z majhno količino 20 ml na uro, ki postopoma narašča.

Hranila lahko damo z zdrobljeno prehrano ali z enteralno formulo:

1. Zdrobljena prehrana

Sestavljen je iz dajanja zdrobljene in pasirane hrane skozi sondo. V tem primeru mora nutricionist podrobno izračunati prehrano, pa tudi količino hrane in čas, ko jo je treba jemati. V to prehrano je običajno vključiti zelenjavo, gomolje, pusto meso in sadje.

Nutricionist lahko razmisli tudi o dopolnitvi prehrane z enteralno formulo, da zagotovi zadostno zalogo vseh hranilnih snovi in ​​prepreči morebitno podhranjenost.

Čeprav je bližje klasični hrani, ima tovrstna prehrana večje tveganje za okužbo z bakterijami, kar lahko na koncu omeji absorpcijo nekaterih hranil. Poleg tega ta dieta, ker je sestavljena iz zdrobljenih živil, predstavlja tudi večje tveganje za oviranje sonde.

2. Enteralne formule

Obstaja več pripravljenih formul, s katerimi lahko zatiramo potrebe ljudi, ki se ukvarjajo z enteralno prehrano, in vključujejo:

• Polimerna: so formule, ki vsebujejo vsa hranila, vključno z beljakovinami, ogljikovimi hidrati, maščobami, vitamini in minerali.
• Pol osnovno, oligomerne ali polhidrolizirane: so formule, katerih hranila so predhodno prebavljena in jih je lažje absorbirati na črevesni ravni;
• Osnovno ali hidrolizirani: imajo v svoji sestavi vsa preprosta hranila, ki jih je na črevesju zelo enostavno absorbirati.
• Modularno: so formule, ki vsebujejo le makrohranila, kot so beljakovine, ogljikovi hidrati ali maščobe. Te formule se uporabljajo zlasti za povečanje količine določenega makrohranila.

Poleg teh obstajajo še druge posebne formule, katerih sestava je prilagojena nekaterim kroničnim boleznim, kot so diabetes, težave z jetri ali ledvične bolezni.

Možni zapleti

Med enteralno prehrano se lahko pojavijo nekateri zapleti, od mehanskih težav, kot je obstrukcija cevi, do okužb, na primer aspiracijske pljučnice ali rupture želodca.

Lahko se pojavijo tudi presnovni zapleti ali dehidracija, primanjkljaj vitaminov in mineralov, zvišan krvni sladkor ali neravnovesje elektrolitov. Poleg tega se lahko pojavijo tudi driska, zaprtje, napenjanje, refluks, slabost ali bruhanje.

Vsem tem zapletom pa se je mogoče izogniti, če obstaja zdravniški nadzor in navodila ter pravilno ravnanje s sondo in formulami za hranjenje.

Kdaj se ne uporablja

Enteralna prehrana je kontraindicirana pri bolnikih z velikim tveganjem za bronhoaspiracijo, to pomeni, da lahko tekočina iz cevi vstopi v pljuča, kar je pogosteje pri ljudeh, ki imajo težave s požiranjem ali imajo hud refluks.

Poleg tega se je treba izogibati uporabi enteralne prehrane pri dekompenziranih ali nestabilnih ljudeh, ki imajo kronično drisko, črevesno obstrukcijo, pogosto bruhanje, krvavitev v želodcu, nekrotizirajoči enterokolitis, akutni pankreatitis ali v primerih, ko obstaja črevesna atrezija. V vseh teh primerih je običajno najboljša možnost uporaba parenteralne prehrane. Oglejte si, iz česa je sestavljena ta vrsta prehrane.