Kognitivna izkrivljanja: kaj so, kaj so in kaj storiti

Vsebina

• 1. Katastrofizacija
• 2. Čustveno sklepanje
• 3. Polarizacija
• 4. Selektivna abstrakcija
• 5. Mentalno branje
• 6. Napisovanje
• 7. Minimizacija in maksimizacija
• 8. Imperative
• Kaj storiti

Kognitivna izkrivljanja so izkrivljeni načini, kako si ljudje morajo razlagati določene vsakdanje situacije, kar ima negativne posledice za življenje in povzroča nepotrebno trpljenje.

Obstaja več vrst kognitivnih izkrivljanj, od katerih se veliko lahko kaže pri isti osebi, in čeprav se to lahko zgodi v različnih primerih, je pogostejše pri tistih, ki trpijo za depresijo.

Odkrivanje, analizo in razrešitev teh situacij lahko izvedemo s psihoterapijo, in sicer s kognitivno-vedenjsko terapijo.

1. Katastrofizacija

Katastrofiranje je izkrivljanje resničnosti, v kateri je oseba pesimistična in negativna glede na situacijo, ki se je zgodila ali se bo zgodila, ne da bi se upoštevali drugi možni izidi.

Primeri: "Če izgubim službo, nikoli več ne bom mogel najti druge", "Na izpitu sem se zmotil, ne bom uspel."

2. Čustveno sklepanje

Čustveno sklepanje se zgodi, ko človek domneva, da so njegova čustva dejstvo, to pomeni, da to, kar čuti, šteje za absolutno resnico.

Primeri: "Počutim se, kot da kolegi govorijo o meni za mojim hrbtom", "Zdi se mi, da je ne maram več".

3. Polarizacija

Polarizacija, znana tudi kot razmišljanje na vse ali nič, je kognitivno izkrivljanje, pri katerem oseba vidi situacije le v dveh izključnih kategorijah, pri čemer razlaga situacije ali ljudi v absolutnem smislu.

Primeri: "Na današnjem sestanku je šlo vse narobe", "Naredil sem vse narobe".

4. Selektivna abstrakcija

Znan tudi kot tunelski vid, je selektivna abstrakcija namenjena situacijam, v katerih je poudarjen le en vidik dane situacije, zlasti negativni, pri čemer se pozitivni vidiki ne upoštevajo.

Primeri: "Nihče me ne mara", "Dan je šel narobe".

5. Mentalno branje

Mentalno branje je kognitivna abstrakcija, ki je sestavljena iz ugibanja in verovanja, brez dokazov, v to, kaj drugi ljudje mislijo, zavračanje drugih hipotez.

Primeri: "Ne posveča pozornosti temu, kar govorim, ker ga ne zanima."

6. Napisovanje

To kognitivno izkrivljanje je sestavljeno iz označevanja človeka in določanja posamezne situacije, izolirane.

Primeri: "Ona je slaba oseba", "Ta oseba mi ni pomagala, je sebična".

7. Minimizacija in maksimizacija

Za minimizacijo in maksimizacijo je značilno zmanjšanje osebnih lastnosti in izkušenj ter maksimiranje napak in / ali negativnih vidikov.

Primeri: "Na testu sem imel dobro oceno, vendar so bile ocene boljše od moje", "Tečaj mi je uspelo, ker je bil enostaven".

8. Imperative

To kognitivno izkrivljanje je sestavljeno iz razmišljanja o situacijah, kakršne bi morale biti, namesto da bi se osredotočili na to, kako stvari so v resnici.

Primeri: "Moral bi ostati doma z možem", "Ne bi smel priti na zabavo".

Kaj storiti

Na splošno je za razrešitev tovrstnih kognitivnih izkrivljanj priporočljivo opraviti psihoterapijo, natančneje kognitivno-vedenjsko terapijo.